- nèugásel
- -sla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-á) ki ni ugasel, ni ugasnjen: neugasel ognjenik / požar so povzročili neugasli cigaretni ogorki; neugasla luč, sveča; pren., ekspr. neugasel ogenj v očeh; neugasla ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.