- neučákanec
- -nca m (ȃ) ekspr. neučakan človek: neučakanci niso počakali vodnika, ampak so kar sami odšli na pot
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ùj — in új medm. (ȕ; ȗ) 1. izraža nejevoljo: uj, ti neučakanec 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uj, uj, kako to peče 3. izraža podkrepitev trditve: uj, si občutljiva … Slovar slovenskega knjižnega jezika