- nèubránost
- -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neubranega: glasovna neubranost; neubranost igre je jemala predstavi vrednost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèubránost
Look at other dictionaries:
àtonálnost — i ž (ȁ ȃ) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
disakórd — a m (ọ̑) knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: v življenju niso samo disakordi, temveč tudi harmonija; pesnik ponazarja duševni disakord s stilnimi sredstvi / njegova socialna črtica izzveni v rezek disakord … Slovar slovenskega knjižnega jezika
disharmoníja — e ž (ȋ) neskladnost, neubranost: disharmonija med idealom in resničnostjo; disharmonija med obliko in vsebino; ta ureditev je v disharmoniji s splošno strukturo političnega sistema / v pisateljevem delu je čutiti disharmonijo, skepso in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
disonánca — e ž (ȃ) 1. muz. neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov: v tej skladbi se kopičijo disonance; disonanca in konsonanca / gosli so se oglasile v rezki disonanci 2. knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: disonanca barv / socialne disonance;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kakofoníja — e ž (ȋ) knjiž. neubranost glasov; neblagoglasje: evfonija in kakofonija / kakofonija besede … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèblagoglásje — a s (ȅ ȃ) neubranost glasov: blagoglasje in neblagoglasje / neblagoglasje verzov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razzvóčje — a s (ọ̑) knjiž., redko neskladnost, neubranost: razzvočje med pesmijo in vsakdanjim življenjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
