- bledíkav
- -a -o prid. (í) nekoliko bled: mlad, bledikav človek; imel je visoko, bledikavo čelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bledíkav
Look at other dictionaries:
mrkogléd — a o prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ki mrko, neprijazno gleda: bledikav mrkogled fant; mrkogledi stražniki 2. redko črnogled: mrkogledi pisatelji; ni bila mrkogleda, pa tudi ne lahkomiselna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obléden — dna o prid. (ẹ ẹ̄) star. 1. neumen, nespameten: ne bodi obleden / obledne bajke 2. bled, bledikav: prijeten človek oblednega obraza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
