bledíca

bledíca
-e ž (í) bleda barva (polti): bledica mu pokriva obraz; rahla bledica; sumljiva, smrtna bledica; bledica lic / pooseb., slabš. Nickova hči, kako ji je že ime, tej bledici? (J. Galsworthy - O. Župančič)agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin; kloroza

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • mrlíški — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / redko mrliška tišina mrtvaška / poljud. mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bledíčnost — i ž (ȋ) nezdrava bledica: slabotnost in bledičnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bledíkavost — i ž (í) neizrazita bledica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bledína — e ž (í) knjiž., redko bledica: mehka bledina njenih lic …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bledôba — e ž (ó) raba peša bledica: mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bledôta — e ž (ó) knjiž. bledica, bledost: bledota ji ni izginila z obraza; mrtvaška bledota …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čár — a m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèzdràv — zdráva o prid. (ȅ ȁ ȅ ā) 1. ki ni zdrav: zdravi in nezdravi otroci; videti je nezdrav / nezdrav les / nezdravo sadje // zdravju škodljiv: nezdrava voda; nezdravo podnebje / nezdravi kraji 2. ki izraža, kaže bolezen: nezdrava barva kože;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obíti — ídem dov., obšèl obšlà obšlò tudi obšló (í) 1. hodeč priti okrog česa: obiti gozd v enem dnevu; straža obide tabor v eni uri; patrulja je obšla hišo, pa ni nikogar našla / pri orientacijskem pohodu je obšel cilj zgrešil // hodeč se izogniti:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obústen — tna o prid. (ȗ) ki je, se nahaja ob ustih: obustne odprtine / obustna bledica pri škrlatinki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”