Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
fíksen — sna o prid. (ȋ) 1. trdno določen, nespremenljiv: fiksen znesek; datum odhoda še ni fiksen; fiksne obresti / ima fiksno plačo stalno / fiksna cena 2. ki je na stalno določenem mestu, nepremičen: fiksen žerjav; fiksna stena 3. v zvezi fiksna ideja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konstánta — e ž (ȃ) 1. fiz. količina, ki ne spreminja svoje vrednosti: izmeriti konstanto / plinska konstanta ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju ♦ elektr. dielektrična konstanta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konstánten — tna o prid. (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni; nespremenljiv, stalen: temperatura je bila ves čas konstantna / bolj ali manj konstantne oblike ustaljene ♦ ekon. konstantni kapital kapital, vložen v produkcijska sredstva; fiz. konstantna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpremenljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) star. nespremenljiv: nepremenljiva snov / nepremenljivi zakoni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpremíčen — čna o prid. (ȅ ȋ) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèspremenljívka — e ž (ȅ ȋ) knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: strah je nespremenljivka njegove zavesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stabílen — lna o prid., stabílnejši (ȋ) 1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev // ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stálnica — e ž (ȃ) 1. fiz., mat. količina, ki ne spreminja svoje vrednosti; konstanta: določiti, izmeriti stalnico 2. astr. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo; zvezda: opazovati stalnice in premičnice / stalnica Vega / zvezda stalnica 3.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stanovíten — tna o prid., stanovítnejši (ȋ) ki dalj časa vztraja, ostaja pri svojih odločitvah, navadah, nazorih: stanoviten človek; vedno si je želel stanovitno ženo / stanoviten značaj trden, neomajen; stanovitna ljubezen // star. nespremenljiv, stalen:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
