Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
heteronómen — mna o prid. (ọ̑) knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krílo — 1 a s (í) 1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mámin — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na mamo: mamin brat; mamini čevlji / mamin smehljaj / mamina smrt ∙ otr. sinek, si kaj mamin ali imaš rad mamo; iron. mamin ljubljenček, sinček razvajen, nesamostojen, zelo zahteven otrok, fant … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máterin — a o prid. (ā) 1. nanašajoč se na mater: a) materin obraz / materin brat; materini predniki / med počitnicami sem bil na materinem domu b) materino mleko; materino naročje; razvoj otroka v materinem telesu; materine prsi / materina ljubezen;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsamosvój — ôja e prid. (ȅ ọ ȅ ó) star. odvisen, nesamostojen: nesamosvoj človek; v odločanju je precej nesamosvoj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsvój — svôja e prid. (ȅ ọ ȅ ó) star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen: od skrbi in dvomov je ves nesvoj / v mladostnih povestih je bil pisatelj še nesvoj neizviren, nesamostojen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsvójski — a o prid. (ȅ ọ̑) knjiž. neizviren, nesamostojen: nesvojsko pojmovanje, razlaganje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvísen — sna o prid. (í ȋ) navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z od 1. ki je v takem odnosu do koga, da ta skrbi za njegove potrebe: mladič je dolgo odvisen od svoje matere; zaradi bolezni je bila popolnoma odvisna od drugih / odvisni smo drug od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sínček — čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od sin: s sinčkom je šla na sprehod / sinček edinček ∙ iron. mamin sinček razvajen, nesamostojen, zelo zahteven otrok, fant … Slovar slovenskega knjižnega jezika
