Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
otròk — ôka m, mest. ed. otrôku in otróku, mn. otrôci otrók otrôkom otrôke otrócih otróki (ȍ ó) 1. deček ali deklica v prvih letih življenja: otrok je zaspal; negovati, pestovati, previjati otroka; vzgajati otroke; posvojiti otroka; rada je pri otrocih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bêbast — tudi bébast a o prid. (é; ẹ) 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta! bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bêbec — tudi bébec bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
debílen — lna o prid. (ȋ) med. lahno duševno nerazvit: debilen otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
defékten — tna o prid. (ẹ̑) 1. okvarjen, poškodovan: defekten stroj; defektno kolo / po nesreči je bila njegova roka defektna 2. med. telesno ali duševno nerazvit: defekten človek, otrok; defektna mladina; duševno defekten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dušéven — vna o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na duša 2: proučevanje duševnih procesov; duševni razvoj, ustroj otroka; duševne bolezni, motnje; duševna zaostalost / odločil se je po težkih duševnih bojih; duševna bolečina, stiska; duševna sorodnost; opisovanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
idiót — a m (ọ̑) 1. med. najhujše duševno nerazvit človek: otrok je ostal idiot vse življenje 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: bogve kateri idiot je to rekel; ta človek je čisto navaden idiot / kot psovka ali misliš, idiot, da se kdo meni zate … Slovar slovenskega knjižnega jezika
idiótski — a o prid. (ọ̑) 1. med. najhujše duševno nerazvit: idiotski otrok / idiotski smeh 2. pog., slabš. omejen, neumen: preklinjal je njegovega idiotskega prijatelja / idiotsko vprašanje idiótsko prisl.: idiotsko govoriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
imbecílen — lna o prid. (ȋ) med. hujše duševno nerazvit: imbecilen človek, otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
infantílen — lna o prid. (ȋ) 1. knjiž. otročji, nezrel: ta možak je bil precej infantilen; tip infantilne ženske / infantilen in neresen film; infantilno vedenje 2. med. ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvit, zaostal: telesno in duševno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
