Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blazinica — blàzinica ž DEFINICIJA 1. dem. od blazina 2. tehn. dio kliznog ležišta u kojem leže osnaci, izrađuje se od mekše kovine; ležišna posteljica ETIMOLOGIJA vidi blazina … Hrvatski jezični portal
peščáj — a m (ȃ) anat. mišična blazinica na palčni in mezinčni strani dlani: poškodovati si peščaj ♦ lov. mišična blazinica med prsti nekaterih živali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕsten — tna o prid. (ȓ) nanašajoč se na prst m: prstni gibi; prstni sklep / prstna abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna blazinica ◊ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; prstna jagodica spodnji del na koncu prsta;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čôpek — in čópek pka m (ō; ọ̑) manjšalnica od čop: povezati lase v dva čopka; pisana šoja s čopkom na glavi / blazinica z resicami in čopki; rdeče copatke s svilenimi čopki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drnìč — íča m (ȉ í) nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh: ob stezi so rasli redki drniči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gáza — e ž (ā) redko tkana, mehka tkanina, navadno za obveze: obložiti rano s sterilno gazo; čista gaza; blazinica iz gaze … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ígla — e ž (ȋ) 1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet a) za šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago; prebosti z iglo; tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jágodica — e ž (á) 1. manjšalnica od jagoda: grmi s črnimi jagodicami / ekspr. bi radi malo jagodic / kot nagovor da si le tukaj, jagodica moja 2. anat., navadno v zvezi prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica: vzeti kri iz prstne jagodice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klékljanje — a s (ẹ̑) glagolnik od klekljati: preživlja se s klekljanjem / blazinica, sukanec za klekljanje / klekljanje čipk / ekspr. odložila je klekljanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ležájen — jna o prid. (ȃ) nanašajoč se na ležaj: ležajni del / ležajna blazinica ali ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja; ležajna puša kratka debela cev kot drsni ležaj ♦ metal. ležajne zlitine zlitine bakra, svinca, kositra,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
