- nèprikúpen
- -pna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka prikupnosti: pust, neprikupen človek / dekle neprikupne zunanjosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grdávs — a m (ȃ) slabš., redko grd, neprikupen človek: druščina razcapanih grdavsov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdôba — e ž (ó) 1. ekspr. malopriden, malovreden človek: ta grdoba se mi zdaj pa še smeje; grdoba je trdil, da je denar že vrnil; vi ste prava grdoba / kot nagovor: nikar se ne izgovarjaj, grdoba grda; grdoba lena 2. star. malopridnost, pokvarjenost:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grdúh — a m (ū) ekspr., redko malopriden, malovreden človek: nikar ne verjemi grduhu // grd, neprikupen človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grôzen — zna o prid., grôznejši (ȏ) 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna // ki prinaša veliko trpljenje, hude… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kónjski — tudi kônjski a o prid. (ọ; ó) 1. nanašajoč se na konje: konjski hrbet, rep; konjska griva, koža; peketanje konjskih kopit; juha iz konjskega mesa / konjski gnoj; konjska figa okrogel iztrebek konja; konjska žima žima iz repa ali grive konja /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakázen — zni ž (ȃ) star. pošast, spaka: videl je grozno nakazen / grbasta nakazen zna o prid. (ā) knjiž. skažen, iznakažen: nakazen otrok / nakazen obraz // grd, neprikupen: nakazen starec / nakazna stenska ura pokvarjena nakázno prisl.: kače so nakazno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèkázen — zna o prid. (ȅ á) knjiž. 1. nepomemben, neznaten: to so nekazni ljudje; dekle se mu je zdelo nekazno in dolgočasno / stal je pred nekaznim vhodom stare hiše / nekazna vsakdanjost 2. grd, neprikupen: stara, nekazna ženska / blato se mu je cedilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpogléden — dna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) zastar. grd, neprikupen: nepogledno dekle / ima kozav, nepogleden obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neznánski — a o prid. (ȃ) 1. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: to je resnično neznanski napor; gledal ga je z neznanskim prezirom; neznanski trušč; knjigo je bral z neznanskim užitkom; z neznansko naglico je stekel po stopnicah /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obúpen — pna o prid., obúpnejši (ū ȗ) 1. ki ne vzbuja upanja; brezupen: obupen poskus; bolezen postaja obupna // ekspr. zelo mučen, neprijeten: prišel je v obupen položaj; ta negotovost je zanj obupna 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika