- grdávs
- -a m (ȃ) slabš., redko grd, neprikupen človek: druščina razcapanih grdavsov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grdávš — tudi grdávž a m (ȃ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ne trpim, da bi se družil s takim grdavšem / vi ste pa res pravi grdavš nagajivec, porednež / kot nagovor: te ni sram, grdavš; spet si se potepal, grdavš grdi i ž (ȃ) redko grdoba, grdež … Slovar slovenskega knjižnega jezika