- blážec
- -žca m (ȃ) bot. travniška rastlina z modrimi cveti; objed
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blážec
Look at other dictionaries:
blažíti — ím nedov. (ȋ í) 1. raba peša lajšati, omiljevati: blažiti bolečine, žalost; blažiti huda nasprotja / veter blaži vročino / blažiti sunke 2. zastar. delati kaj blago, plemenito: ljubezen blaži človeka / umetnost blaži srce blažèč éča e: blažeči… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
