dokônčen — čna o prid. (ó) 1. narejen, izveden do konca: pripraviti dokončni načrt; dokončen proizvod; dokončna montaža / dokončna zmaga / delo dobiva dokončno podobo 2. ki se ne da spremeniti; nepreklicen, neovrgljiv: odločba ustavnega sodišča je dokončna; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônčnoveljáven — vna o prid. (ó á ó ā) knjiž. dokončen, nepreklicen: odgovor je končnoveljaven; sodišče še ni izreklo končnoveljavne sodbe kônčnoveljávno prisl.: zadeva je končnoveljavno urejena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peremptóren — rna o prid. (ọ̑) jur. nepreklicen, dokončen: peremptorna sodba / peremptorni rok rok, ki se ne sme podaljšati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zádnji — a e prid. (ȃ) 1. ki leži, je zadaj, za čim: zadnji del ladje; zadnji konec voza / zadnja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, podatki, ki navadno smiselno dopolnjujejo upodobitev na sprednji strani; zadnja stran hiše / medved se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika