- nèposéljen
- -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni poseljen: neposeljene gorske doline
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèobljúden — a o prid. (ȅ ȗ) knjiž. nenaseljen, neposeljen: pusti, neobljudeni kraji / nihče se ni hotel naseliti v tisti neobljudeni hiši … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samôten — tna o prid., samôtnejši (ó) 1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: samoten popotnik; na drevesu se je oglašal samoten ptič; oreh je stal samoten sredi dvorišča; na koncu doline stoji samotna hiša; samotno drevo / ekspr. iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika