- nèobljúden
- -a -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. nenaseljen, neposeljen: pusti, neobljudeni kraji / nihče se ni hotel naseliti v tisti neobljudeni hiši
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèobljúden
Look at other dictionaries:
brezljúden — dna o prid. (ú ū) star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osaméti — ím dov. (ẹ í) knjiž. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samévati — am nedov. (ẹ) 1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: drugi hodijo v družbo, on pa sameva; samevala je v zatohli sobi; na starost zelo sameva je zelo osamljena 2. ekspr. biti prazen, pust, neobljuden: pokopališče za vasjo sameva;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samováti — újem nedov. (á ȗ) star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden / ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir ∙ zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samski samováje:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
