nèoblikován

nèoblikován
-a -o prid. (ȅ-á) ki ni oblikovan: v ateljeju so ležali še neoblikovani kosi marmorja; neoblikovana gmota / neoblikovana razredna zavest / dajal je nizke, neoblikovane glasove / ekspr. suho, neoblikovano telo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • neòblikovān — prid. 〈odr. ī〉 koji nije oblikovan; neformiran, neuobličen, opr. oblikovan …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • neoblikovan — neòblikovān prid. <odr. ī>, opr. oblikovan DEFINICIJA ETIMOLOGIJA ne + v. oblik, oblikovan …   Hrvatski jezični portal

  • bȅzoblīčan — prid. 〈odr. čnī〉 1. {{001f}}koji je bez oblika; neoblikovan, opr. oblikovan, uobličen 2. {{001f}}koji nema izrazitog i karakterističnog oblika; jednoličan, monoton, bezličan …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • puerilan — pùerīlan prid. <odr. lnī> DEFINICIJA 1. psih. koji je po postupcima kao dijete; djetinjast, zaostao 2. pren. koji nije pouzdan, na kojeg se ne može osloniti; neozbiljan, nezreo, neizgrađen, neoblikovan ETIMOLOGIJA lat. puerilis ≃ puer:… …   Hrvatski jezični portal

  • bezobličan — bȅzoblīčan prid. <odr. čnī> DEFINICIJA 1. koji je bez oblika; neoblikovan, opr. oblikovan, uobličen, v. uobličiti 2. koji nema izrazitog i karakterističnog oblika; bezličan, jednoličan, monoton ETIMOLOGIJA bez + v. oblik …   Hrvatski jezični portal

  • rudiment — rudìment (rudimȅnt) m <G mn nātā> DEFINICIJA 1. anat. zakržljao ostatak organa koji je izgubio svoju funkciju 2. pren. razg. ostatak, ono što postoji kao zaostatak [rudiment patrijarhalnih odnosa] ETIMOLOGIJA njem. Rudiment ← lat.… …   Hrvatski jezični portal

  • neoblikovanost — neòblikovānōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je neoblikovano ETIMOLOGIJA vidi neoblikovan …   Hrvatski jezični portal

  • grúda — e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • képa — e ž (ẹ) 1. sneg, stisnjen v kroglasto obliko: otroci delajo kepe; metati kepe; obmetavati se s kepami / snež(e)ne kepe / kepa snega je priletela v okno 2. navadno s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: kepa blata; prinesla je veliko kepo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”