- nèporočèn
- -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni poročen: neporočen moški; tri sestre so poročene, ena pa neporočena
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
samčè — éta m (ȅ ẹ) star. neporočen moški; samec: ostal je samče éta s (ȅ ẹ) star. neporočen moški; samec: priletno samče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fànt — fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lédik — tudi lédig prid. neskl. (ẹ) nižje pog. neporočen, samski: on je še ledik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèmožàt — áta o prid. (ȅ ȁ ȅ ā) 1. nav. ekspr. ki ni možat: neodločen in nemožat človek / nemožata poteza / fant nemožate zunanjosti nemoške 2. zastar. neporočen: nemožate ženske nèmožáto prisl.: nemožato govoriti, ravnati, zbežati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèomožèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) navadno v ženskem spolu neporočen: doma sta še dve neomoženi sestri; ostala je neomožena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèožénjen — a o prid. (ȅ ẹ) navadno v moškem spolu neporočen: neoženjen moški ∙ ekspr. v svojih neoženjenih letih je veliko hodil v hribe ko še ni bil poročen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèožénjenec — nca m (ȅ ẹ) ekspr. neporočen moški: najraje je bil v veseli družbi neoženjencev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèvézan — a o prid. (ȅ ẹ) 1. ki ni vezan: nevezane pole / govoril je v nevezanih stavkih / dajal je čudne, nevezane odgovore brezsmiselne // publ. ki ni naprej določen ali vsebinsko omejen: nevezan pogovor; nevezano razmišljanje 2. knjiž. neodvisen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámec — mca m (á) 1. žival moškega spola: samci te živali imajo močne čekane; opičji, žabji samec; samci in samice / ekspr. v njem se je vzbudil nagon samca 2. nav. ekspr. neporočen moški: bil je star samec; v baraki stanuje pet družin in deset samcev /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika