fànt

fànt
fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á) 1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant // ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant // ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta 2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant // pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante // pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta 3. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; to je njen fant 4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo 5. igralna karta z moško figuro: pikov fant 6. pog., v medmetni rabi izraža a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • Fant [1] — Fant (v. ital.), 1) Knabe, läppischer Mensch; 2) (Fänt), der Bauer im Schachspiel …   Pierer's Universal-Lexikon

  • Fant — Sm unreifer Jüngling per. Wortschatz arch. (17. Jh.) Entlehnung. In oberdeutschen Mundarten aufgenommen aus it. fante Knabe, Knecht, Bauer (zu l. īnfāns m./f. Kind , das auf l. fārī sprechen zurückgeht, also eigentlich der nicht sprechen kann ).… …   Etymologisches Wörterbuch der deutschen sprache

  • Fant [2] — Fant, Erich Michael, geb. 1753, war Professor der Geschichte in Upsala, beschäftigte sich nach Entlassung von seiner Stelle mit der Herausgabe der Scriptores rerum Suecicarum medii aevi u. ff 1817; er schr.: Kort utkast till konung Gustaf Adolfs… …   Pierer's Universal-Lexikon

  • Fant — (v. ital. fante), junger Mensch, besonders mit dem Nebenbegriff des Leichtfertigen und Geckenhaften …   Meyers Großes Konversations-Lexikon

  • Fant — (ital.), junger läppischer, unreifer Mensch …   Kleines Konversations-Lexikon

  • Fant — (vom lat. infans, Kind), läppischer Mensch …   Herders Conversations-Lexikon

  • Fant — fant, fantan nm fontaine Bretagne …   Glossaire des noms topographiques en France

  • fant — FÁNT elem. care arată, care denunţă . (< fr. phante, cf. gr. phainein) Trimis de raduborza, 15.09.2007. Sursa: MDN …   Dicționar Român

  • fant — {{/stl 13}}{{stl 8}}rz. mnż I, D. u, Mc. fantncie {{/stl 8}}{{stl 20}} {{/stl 20}}{{stl 12}}1. {{/stl 12}}{{stl 7}} przedmiot stanowiący wygraną na loterii fantowej {{/stl 7}}{{stl 20}} {{/stl 20}}{{stl 12}}2. {{/stl 12}}{{stl 7}} w niektórych… …   Langenscheidt Polski wyjaśnień

  • Fant — Beau; Adonis; Dandy; Geck (veraltet); eitler Mann; Schönling; Stutzer; feiner Pinkel * * * Fạnt 〈m. 1; veraltet〉 unreifer, junger Bursche, Laffe ● ein junger Fant, eitler Fan …   Universal-Lexikon

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”