- nèpokvárjen
- -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pokvarjen: nepokvarjena živila / pošteni, nepokvarjeni mladi ljudje; dekle je videti nepokvarjeno / ekspr. čisto, nepokvarjeno srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jêdro — a s (é) 1. notranji del semena: pregriznila je zrno, jedro je bilo že trdo; jedro in lupina / redko tolkla sta orehe in jedla jedra jedrca; pren. Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev in fantazije. Sama lupina brez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nedólžen — žna o [u̯ž] prid., nedólžnejši (ọ̑) 1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpopáčen — a o prid. (ȅ ȃ) 1. ki ni popačen: nepopačena oblika / učiti čist, nepopačen nauk; prikazal je nepopačeno stanje 2. star. nepokvarjen, neizprijen: je še nepopačen otrok; pošteno in nepopačeno ljudstvo / človek nepopačenega srca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oskrúniti — im dov. (ú ȗ) 1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: oskruniti cerkev, grob; oskruniti spomenik žrtvam fašizma; oskruniti trupla padlih 2. ekspr. povzročiti, da kaj nima več… … Slovar slovenskega knjižnega jezika