- blagozvóčen
- -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž. ki ima blag, prijeten zvok: govoriti z blagozvočnim glasom; blagozvočne melodije
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blagozvóčen
Look at other dictionaries:
milozvóčen — čna o prid. (ọ̄ ọ̑) zastar. blagozvočen: ta govorica je še bolj milozvočna / cimbale so milozvočen instrument … Slovar slovenskega knjižnega jezika
