jéra — in Jéra e ž (ẹ̑) ekspr., v zvezi mila jera in mila Jera malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere // kdor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mevžè — éta m (ȅ ẹ) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta mevže si nič ne upa éta s (ȅ ẹ) slabš. neodločen, bojazljiv človek: to mevže se nič ne upa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
míla jéra — míle jére in míla Jéra míle Jére ž (ȋ ẹ̑) ekspr. malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere // kdor (rad) joka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bêba — tudi béba e ž (é; ẹ) 1. redko bedak: bebe ste, če verjamete 2. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ne bodi taka beba! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bojèč — éča e prid. (ȅ ẹ) 1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa 2. plah, nesamozavesten, neodločen: v družbi je preveč boječ; boječa deklica // ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cágav — a o prid. (á) nižje pog. neodločen, malodušen: cagav mož; bil je boječ in cagav cágavo prisl.: konj cagavo vleče voz leno, počasi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cágavec — vca m (á) nižje pog. neodločen, malodušen človek: prišel sem med slabiče in cagavce; zmerjal ga je s cagavcem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cápa — e ž (á) 1. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka; cunja: krpati cape; oblečen je v umazane cape // ekspr. obleka sploh: kar naprej si kupuje cape; čisto nora je na pisane cape 2. slabš., redko kos izrabljenega blaga: s capo pokrit cekar;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čéšpljevec — vca m (ẹ) 1. slivovka: dišeč in piten češpljevec // češpljev kompot: češpljevec iz suhih češpelj 2. pog., ekspr. bojazljiv, neodločen človek: vsi ste sami češpljevci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cíncav — a o in cincàv áva o prid. (ȋ; ȁ á) pog. omahljiv, neodločen: cincav človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika