- blagodúšnost
- -i ž (ū) zastar. plemenitost, blagost: čislal ga je zaradi njegove blagodušnosti; v svoji blagodušnosti je rad vsakemu pomagal
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blagodúšnost
Look at other dictionaries:
blagodušnost — blȁgodūšnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je blagodušan ETIMOLOGIJA vidi blagodušan … Hrvatski jezični portal
