Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blagodáren — rna o prid. (á ā) star. dobrotljiv, radodaren: bila je blagodarna žena // blagodejen, dobrodejen: blagodarni vpliv vzgoje blagodárno prisl.: narava blagodarno razsipa svoje darove … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blagotvóren — rna o prid. (ọ̄) zastar. blagodejen, dobrodejen: njegove besede so imele blagotvoren vpliv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobróten — tna o prid. (ọ̑) knjiž. 1. dobrotljiv, dobrohoten: v njem sem našel dobrotnega prijatelja / blagoslov dobrotnih rok / v njegovo življenje je posegla dobrotna usoda 2. redko dobrodejen, blagodejen: suha zemlja srka vlago dobrotnega dežja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrotvóren — rna o prid. (ọ̄) knjiž., redko dobrodejen, blagodejen: objela ga je dobrotvorna senca // zastar. dobrodelen: dobrotvorno društvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlíd — a m (ȋ) star. rahel, komaj zaznaven veter: blagodejen hlid je preveval pokrajino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
