- blagodáren
- -rna -o prid. (á ā) star. dobrotljiv, radodaren: bila je blagodarna žena // blagodejen, dobrodejen: blagodarni vpliv vzgoje blagodárno prisl.: narava blagodarno razsipa svoje darove
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blagodáren
Look at other dictionaries:
blago... — prvi del zloženk nanašajoč se na blag: blagočuten, blagodejnost, blagomiseln; blagodaren … Slovar slovenskega knjižnega jezika
