- neizréčen
- -čna -o prid. (ẹ̄) star. neizmeren, nepopisen: neizrečna sreča; njegovo trpljenje je bilo neizrečno neizréčno prisl.: neizrečno priden otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
neizréčen
Look at other dictionaries:
neizrèčen — prid. 〈odr. ī〉 koji nije izrečen; neiskazan, neizražen, opr. izrečen … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
neizrečen — neizrèčen prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji nije izrečen; neiskazan, neizražen, opr. izrečen, v. izreći ETIMOLOGIJA ne + v. izreći … Hrvatski jezični portal
neizrečèn — êna o prid. (ȅ é) star. neizmeren, nepopisen: obšla ga je neizrečena groza; občutiti neizrečeno žalost; gledal jo je z neizrečenim sočutjem neizrečêno prisl.: neizrečeno se veseliti; neizrečeno dober človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neizrécen — cna o prid. (ẹ̄) knjiž. neizmeren, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu neizrécno prisl.: neizrecno si je želel te knjige; obiska je bil neizrecno vesel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèizrečèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) ki ni izrečen: neizrečene besede / neizrečene misli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neìskāzan — prid. 〈odr. ī〉 koji nije iskazan; neizrečen, opr. iskazan … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
neìzrāžen — prid. 〈odr. ī〉 koji nije izražen; neiskazan, neizrečen, opr. izražen … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
neizreciv — neizrèciv prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji se ne može opisati ili izreći riječima [s neizrecivom boli; neizreciva tuga; neizreciva ljepota]; neiskazan, neopisiv, opr. izreciv ETIMOLOGIJA vidi neizrečen … Hrvatski jezični portal
neizrecivo — neizrècivo pril. DEFINICIJA tako da se ne može izreći riječima; neiskazivo, neopisivo ETIMOLOGIJA vidi neizrečen … Hrvatski jezični portal
neizrecivost — neizrècivōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je neizrecivo ETIMOLOGIJA vidi neizrečen … Hrvatski jezični portal
