nèizpolnjevánje

nèizpolnjevánje
tudi nèspolnjevánje -a [u̯n] s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja: neizpolnjevanje dolžnosti, obveznosti, predpisov; neizpolnjevanje državnih sporazumov / publ. neizpolnjevanje pogojev razpisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • negativízem — zma m (ȋ) knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem odnosu do vsega: odločno zavračati negativizem / pesimizem in negativizem v delu sodobne literature ♦ psih. neizpolnjevanje, neupoštevanje nasvetov, zahtev ali ravnanje, vedenje,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nêizvrševánje — a s (ȅ ȃ) publ. neizpolnjevanje: neizvrševanje dolžnosti / neizvrševanje predpisov, sklepov neizvajanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèpriznánje — a s (ȅ ȃ) kar je nasprotno, drugačno od priznanja: nepriznanje krivde / nepriznanje njegovega dela ga je žalostilo // publ. neizpolnjevanje: nepriznanje predpisov, zakonov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèpriznávanje — a s (ȅ ȃ) kar je nasprotno, drugačno od priznavanja: nepriznavanje je pisatelju jemalo voljo do dela // publ. neizpolnjevanje: nepriznavanje določil, predpisov / nepriznavanje pravic …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèspoštovánje — a s (ȅ ȃ) kar je nasprotno, drugačno od spoštovanja: javno mu je pokazal svoje nespoštovanje / očitali so mu nespoštovanje do pesnika / publ. nespoštovanje dogovorov, predpisov, zakonov neizpolnjevanje / publ. nespoštovanje pravic nepriznavanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèupoštévanje — a s (ȅ ẹ) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • opravičeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. z navajanjem objektivnih vzrokov delati, da je razumljivo, možno a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: izostanke je opravičeval le ob predloženem zdravniškem spričevalu; opravičevali so se prvi dan po prihodu v šolo /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • opravíčiti — im dov. (í ȋ) 1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: prišel ga je opravičit, ker ni mogel na sestanek; opravičili so mu, ker se seje zaradi bolezni ni udeležil; opravičiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”