- nèpriznávanje
- -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od priznavanja: nepriznavanje je pisatelju jemalo voljo do dela // publ. neizpolnjevanje: nepriznavanje določil, predpisov / nepriznavanje pravic
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèpriznávanje
Look at other dictionaries:
repudijacija — repudijácija ž DEFINICIJA pravn. odbijanje ili nepriznavanje državljanstva, nasljedstva i sl. ETIMOLOGIJA lat. repudiatio … Hrvatski jezični portal
repulzija — repùlzija ž DEFINICIJA 1. nepriznavanje čijeg prava na što; osporavanje, uskrata 2. nepovoljan ishod odluke, radnje, događaja i sl.; neuspjeh, poraz 3. ponašanje koje izaziva gađenje; odbojnost ETIMOLOGIJA lat. repulsio … Hrvatski jezični portal
àmoralízem — zma m (ȁ ȋ) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: naraščajoči amoralizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ateízem — zma m (ȋ) tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ♦ filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezbóštvo — a s (ọ̑) tajenje, nepriznavanje boga: nastopil je proti brezboštvu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ìmoralízem — zma m (ȉ ȋ) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: imoralizem meščanske družbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèspoštovánje — a s (ȅ ȃ) kar je nasprotno, drugačno od spoštovanja: javno mu je pokazal svoje nespoštovanje / očitali so mu nespoštovanje do pesnika / publ. nespoštovanje dogovorov, predpisov, zakonov neizpolnjevanje / publ. nespoštovanje pravic nepriznavanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèupoštévanje — a s (ȅ ẹ) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavráčati — am nedov. (ā ȃ) 1. delati, da žival ne pride, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji: na paši so mu pomagali zavračati živino / pes je z laježem zavračal ovce 2. delati, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava: redarji so zavračali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavrníti — in zavŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, da žival ne pride tja, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji: zavrniti krave; koze so zašle v koruzo, treba jih je zavrniti / s psi zavrniti ovce 2. narediti, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
