Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèizméren — rna o prid. (ȅ ẹ̄) knjiž. neizmerljiv: neizmerna količina; globina se mu je zdela skoraj neizmerna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezméren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) ki presega navadno mero: brezmerno kajenje // knjiž. neizmeren: brezmerno hrepenenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
horizónt — a m (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti // najbolj oddaljeni, končni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káos — a m (ȃ) 1. knjiž. velik nered, zmeda: v mestu je bil popoln kaos; najti izhod iz kaosa / gospodarski, idejni, politični kaos / kaos glasov 2. po nazoru starih Grkov neizmeren prazen prostor, iz katerega je nastal svet: kaos in kozmos … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kózmos — a m (ọ̑) 1. astr. prostor, v katerem so nebesna telesa; vesolje: širjenje kozmosa 2. po nazoru starih Grkov (neizmeren) prostor kot urejena celota: od kaosa do kozmosa; pren., knjiž. pesnikov svetlobni kozmos 3. knjiž., ekspr. človekov duhovni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neizrečèn — êna o prid. (ȅ é) star. neizmeren, nepopisen: obšla ga je neizrečena groza; občutiti neizrečeno žalost; gledal jo je z neizrečenim sočutjem neizrečêno prisl.: neizrečeno se veseliti; neizrečeno dober človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neizrécen — cna o prid. (ẹ̄) knjiž. neizmeren, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu neizrécno prisl.: neizrecno si je želel te knjige; obiska je bil neizrecno vesel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neizréčen — čna o prid. (ẹ̄) star. neizmeren, nepopisen: neizrečna sreča; njegovo trpljenje je bilo neizrečno neizréčno prisl.: neizrečno priden otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèizrekljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) 1. ki se ne da izreči: beseda je bila zanj neizrekljiva / neizrekljive misli; neizrekljive slutnje 2. star. neizmeren, nepopisen: prevzel ga je neizrekljiv strah; neizrekljivo veselje je zavladalo v hiši nèizrekljívo prisl … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nezméren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) zastar. neizmeren: nezmerni gozdovi / nezmerna lepota nezmérno prisl.: prišlo je nezmerno ljudi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
