- nèduhóvnik
- -a m (ȅ-ọ́) knjiž. vernik, ki ni duhovnik: duhovniki in neduhovniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
posvetnják — a m (á) 1. ekspr., v krščanskem okolju človek, ki ni duhovno, versko usmerjen: to ti je posvetnjak 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in posvetnjaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetnják — a m (á) zastar. 1. posveten človek: bil je velik svetnjak 2. laik, neduhovnik: duhovniki in svetnjaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetovnják — a m (á) 1. star. svetovljan: imeli so ga za svetovnjaka; družba bahavih svetovnjakov 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in svetovnjaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika