- nèdovzéten
- -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) navadno v zvezi z za ki ni dovzeten: nedovzeten za glasbo, lepoto / za nasvete je nedovzeten / za bolezen je na srečo nedovzeten
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zakŕkniti — em dov. (ŕ ȓ) 1. postati trden, želatinast: kuhati jajce, da beljak zakrkne / zastar. mleko zakrkne se sesiri // povzročiti, da postane kaj trdno, želatinasto: bakterije iz mleka izločeno snov zakrknejo 2. zaradi krajšega delovanja vrele, zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdostópen — tudi nèdostôpen pna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄; ȅ ó ȅ ō) 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèobčutljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki ni občutljiv: na desni roki ima čisto neobčutljive prste; koža je postala od mraza neobčutljiva / ekspr. novica ga ne bo prizadela, je precej neobčutljiv // odporen, nedovzeten: za bolezen je na srečo neobčutljiv / te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsprejemljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) 1. ki se ne da sprejeti, odobriti: nesprejemljiv načrt, predlog; njegova odločitev se jim zdi nesprejemljiva 2. knjiž. odporen, nedovzeten: za bolezen je na srečo nesprejemljiv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
refraktáren — rna o prid. (ȃ) med. neobčutljiv: koža živali je za take dražljaje refraktarna / za to bolezen je refraktaren odporen, nedovzeten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakŕknjenec — nca m (ȓ) ekspr. kdor je strog, nedovzeten za prošnje, zahteve koga in vztraja v tem odnosu, kažoč nenaklonjenost: zakrknjenca prošnja ni ganila // kdor vztraja pri čem, navadno slabem, nezaželenem: ta zakrknjenec ne bo priznal / samski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika