- nèdokončánost
- -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedokončanega: nedokončanost dramskega dela; nedokončanost portretov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèdokončánost
Look at other dictionaries:
nèdovršênost — i ž (ȅ é) knjiž. nedokončanost, nedodelanost: zaradi nedovršenosti dela je težko izreči dokončno sodbo / nedovršenost oblike zmanjšuje vrednost pesmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzakljúčenost — i ž (ȅ ȗ) nedokončanost: povest vzbuja videz neenotnosti in nezaključenosti / arhitektonska nezaključenost stavbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tríje — tudi trijé trí trí štev., rod., mest. tréh, daj. trém, tož. trí, or. trémi (ȋ; ẹ̑) 1. izraža število tri [3] a) v samostalniški rabi: dve in ena je tri; od šestih so ostali samo trije; bila je sama proti trem / ura je tri; vstati ob treh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trípíčje — a s (ȋ ȋ) knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike: v Cankarjevih črticah je veliko tripičij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trópíčje — a s (ọ̑ ȋ) knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike: napisati tropičje; v pismu je bilo polno tropičij in klicajev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
