- nèčásten
- -tna -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni časten: v njenih očeh je bila to nečastna poteza nèčástno prisl.: nečastno ravnati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nečásten — tna o prid. (á) 1. evfem. sramoten: nečastna afera, zadeva; storiti nečastno dejanje 2. zastar. ničvreden, malovreden: nečasten človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezčásten — tna o prid. (á ā) knjiž. ki je brez časti, poštenosti: brezčasten človek // redko sramoten, nečasten: brezčastna zadeva … Slovar slovenskega knjižnega jezika