- bítjece
- in bítijce -a [jǝc] s (ȋ) manjšalnica od bitje2: majhno živo bitjece / ekspr. bila je res mično bitjece
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bitijce — gl. bitjece … Slovar slovenskega knjižnega jezika