Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
črvíček — čka m (ȋ) 1. manjšalnica od črv(ič): v siru so mrgoleli drobni črvički; ptice iščejo, pobirajo črvičke / črviček žalosti se ji je prikradel v srce 2. ekspr. majhen, nebogljen otrok: kdo bo skrbel za črvička brez matere; prosila je zase in za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klámast — a o prid. (á) nanašajoč se na klamo: bil je še ves klamast in nebogljen / molči, klama klamasta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nebogljênček — čka m (é) nav. ekspr. majhen, nebogljen otrok: mati je poljubila svojega nebogljenčka; sin je še pravi nebogljenček; pren. v primeri z njegovo razgledanostjo je bil sam pravi nebogljenček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nepomágan — a o prid. (á) star. nebogljen: zdel se ji je zelo nespreten in nepomagan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpomagljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) star. nebogljen: nepripraven in nepomagljiv človek; v vsakdanjem življenju je zelo nepomagljiv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpomogljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) star. nebogljen: neroden, nepomogljiv človek / plah, nepomogljiv pogled … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slàb — slába o tudi ó prid., slábši (ȁ á) 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti // ki ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
