- nebogljênček
- -čka m (é) nav. ekspr. majhen, nebogljen otrok: mati je poljubila svojega nebogljenčka; sin je še pravi nebogljenček; pren. v primeri z njegovo razgledanostjo je bil sam pravi nebogljenček
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nebogljênče — ta s (é) knjiž., redko nebogljenček: vzeti nebogljenče v naročje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nebogljênec — nca m (é) knjiž. nebogljenček: mati je stisnila nebogljenca k sebi ∙ knjiž. oskrbovati stare nebogljence onemogle ljudi … Slovar slovenskega knjižnega jezika