- bistroúmnež
- -a m (ȗ) ekspr. bistroumen človek: nikdar ni veljal za posebnega bistroumneža
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bístrc — a m (ȋ) 1. redko bistroumnež: mož se ima za bistrca; to ti je pravi bistrc 2. star. bistroumnost: hotel je preizkusiti njegov bistrc; bistrc duha … Slovar slovenskega knjižnega jezika