- navájanje
- 1 -a s (ā) glagolnik od navajati1: navajanje dokazov, podatkov / dobesedno navajanje ------ 2 -a s (ā) glagolnik od navajati2: navajanje k delu, sožitju / navajanje otroka na čistočo, red
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
navájanje
Look at other dictionaries:
góvor — a m (ọ̑) 1. oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi: s ceste se je slišal glasen govor; neizrazit, nosljajoč govor; motnje, tehnika govora / obvladati kak jezik v govoru in pisavi / spoznati koga po govoru // sposobnost tega oblikovanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
baby — [bé(j)bi] neskl. pril. (ẹ̑) pog. nanašajoč se na otroke, otroški: baby čevlji / baby hojca priprava na kolescih za navajanje otroka na hojo, hoduljica; prisl.: baby modra barva svetlo modra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dirékten — tna o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvópíčje — a s (ọ̑ ȋ) lingv. ločilo, ki uvaja naštevanje, razlaganje, dobesedno navajanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hodúljica — e ž (ú) priprava na kolescih za navajanje otroka na hojo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hójca — e ž (ọ̑) pog., v zvezi baby hojca priprava na kolescih za navajanje otroka na hojo, hoduljica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ìndirékten — tna o prid. (ȉ ẹ̑) ki je nasproten, drugačen od direktnega, posreden: indirekten kontakt, vpliv; to je bil indirekten odgovor / indirektna razsvetljava razsvetljava, pri kateri žarki svetila ne padajo naravnost na osvetljeno ploskev /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
insinuácija — e ž (á) knjiž. namigovanje, podtikanje: take insinuacije je treba odločno zavrniti; na insinuacijo v članku ni reagiral; njegovo enostransko navajanje dejstev se spreminja v nedovoljeno insinuacijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letopísen — sna o prid. (ȋ) nanašajoč se na letopis: letopisni podatki / letopisno navajanje dogodkov / letošnji zbornik nadaljuje letopisno izročilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obsèg — éga m (ȅ ẹ) 1. razsežnost predmeta, telesa po zunanji strani, zlasti glede na širino: izmeriti, oceniti obseg; obseg lipe, smreke / deblo majhnega obsega 2. s prilastkom razsežnost, velikost a) glede na površino: obseg gozda; na tem področju je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
