- dvópíčje
- -a s (ọ̑-ȋ) lingv. ločilo, ki uvaja naštevanje, razlaganje, dobesedno navajanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvópíčje
Look at other dictionaries:
narekováj — a m (ȃ) lingv. ločilo, ki označuje premi govor, citate, naslove ali daje besedam poseben pomen: napisati dvopičje in narekovaj; postaviti stavek med narekovaje; dati besede v narekovaj / dvojni, enojni narekovaj ● ekspr. to je prijatelj v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
