narekováj

narekováj: -a m (ȃ) lingv. ločilo, ki označuje premi govor, citate, naslove ali daje besedam poseben pomen: napisati dvopičje in narekovaj; postaviti stavek med narekovaje; dati besede v narekovaj / dvojni, enojni narekovaj ● ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

navédnica — e ž (ẹ̑) nav. mn., knjiž. narekovaj: postaviti besedo, stavek med navednice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomišljáj — a m (ȃ) lingv. ločilo, ki označuje zamolk, kaže na vrivke v stavku, nadomešča narekovaj: vezaj in pomišljaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ušésce — a s (ẹ̄) 1. manjšalnica od uho: otroka bolijo ušesca / škaf z ušesci / vlekel jo je za ušesca ♦ elektr. spajkalno ušesce kovinska ploščica z luknjico, v katero se prispajka vodnik 2. star. narekovaj: besedo navaja med ušesci … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias