Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
natíhce — prisl. (ȋ) ekspr., redko tiho, natiho: natihce se smejati, zapreti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natíhcema — prisl. (ȋ) ekspr., redko tiho, natiho: natihcema stokati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natíhem — in na tíhem prisl. (ȋ) 1. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: to bi bilo treba opraviti natihem; natihem pisati pesmi, se poročiti // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: natihem si mora… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natíhoma — prisl. (ȋ) knjiž. tiho, natiho: natihoma se bližati, odpreti; natihoma odgovoriti / natihoma se shajati; kar natihoma je prodal in izginil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potíhce — prisl. (ȋ) nar. zahodno tiho, natiho: potihce je stopil za drevo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tíh — a o prid., tíšji (ȋ í) 1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki 2. ki s svojim delovanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tíhoma — prisl. (ȋ) knjiž. tiho, natiho: tihoma odpreti, se približati / tihoma kaj odobravati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
