- nasprótnost
- -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost nasprotnega: nasprotnost interesov, pojavov; nasprotnost stališč / nasprotnosti med naprednimi prizadevanji nasprotja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
antinomíja — e ž (ȋ) knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi ♦ filoz.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontrárnost — i ž (ȃ) knjiž. nasprotnost: kontrarnost pojavov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontrástnost — i ž (ȃ) lastnost, značilnost kontrastnega, nasprotnost: kontrastnost tonov / tudi v tem ciklu prevladuje čustvena kontrastnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontrovêrza — e ž (ȇ) knjiž. nasprotje, nasprotnost: navedel je glavne kontroverze v sodobni psihologiji / usodna kontroverza med umetnikom in gledalcem // spor, prepir: delo je povzročilo ostre znanstvene kontroverze … Slovar slovenskega knjižnega jezika
protislóvje — a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
protívnost — i ž (ȋ) star. nasprotnost: protivnost stališč / kazati protivnost in sovraštvo do tujca nasprotovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika