dražljív — a o prid. (ȋ í) 1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva // … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drôben — tudi drobán drôbna o tudi ó prid., drobnéjši (ó ȃ ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maláričen — čna o prid. (á) nanašajoč se na malárijo: malaričen človek / malarični napadi / malarično področje // knjiž., ekspr. trpeč, bolan: malaričen nasmešek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
migljáti — ám nedov. (á ȃ) hitro, lahkotno se premikati sem in tja: listje, trava miglja v večerni sapici; plamenček petrolejke je enakomerno migljal / zrak miglja v popoldanski vročini / ekspr. pes miglja z repom maha; pren., ekspr. v zenicah ji je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mílosten — tna o prid. (ȋ) nanašajoč se na milost: a) milostna sodba / iron. naklonil mu je milosten nasmešek b) bil je milosten z njim; gospa je zelo milostna c) milostna podoba / ob spominu na umrle Bog bodi milosten njegovi duši ◊ lov., voj. milostni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnogopomémben — bna o prid. (ẹ̄) knjiž. zelo pomenljiv: mnogopomemben nasmešek, pogled / redko čarovnik je govoril skrivnostne mnogopomembne besede zelo pomembne mnogopomémbno prisl.: mnogopomembno zavzdihniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasmehljáj — a m (ȃ) knjiž. nasmeh, nasmešek: zadovoljen nasmehljaj mu je zaigral na licu / odgovoril je z mirnim nasmehljajem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzaznáven — vna o prid. (ȅ á ȅ ā) ki ni zaznaven, ni opazen: nezaznaven nasmešek; prehod med morjem in nebom je bil skoraj nezaznaven; nezaznavne spremembe / tresljaji motorja so bili nezaznavni / knjiž., ekspr.: vse je trajalo le nezaznaven hip kratek;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osvájati — am nedov. (á) 1. z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajati dežele 2. ekspr. prihajati v težko dostopne kraje, zlasti prvi: osvajati globine morja, vrhove // prihajati na posamezna mesta težko dostopnega kraja, prostora: osvajati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólpijàn — ána o [u̯p] prid. (ọ̑ ȁ ọ̑ ȃ) ki ni popolnoma pijan: polpijan človek / polpijan nasmešek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
