migljáti

migljáti: -ám nedov. (á ȃ) hitro, lahkotno se premikati sem in tja: listje, trava miglja v večerni sapici; plamenček petrolejke je enakomerno migljal / zrak miglja v popoldanski vročini / ekspr. pes miglja z repom maha; pren., ekspr. v zenicah ji je migljal nasmešek // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so migljale v jasno noč ● črke mu migljajo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru migljajóč -a -e: migljajoč plamen; migljajoč zrak; migljajoče luči, zvezde

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

gomoléti — ím nedov., tudi gomôlel (ẹ í) star. migotati, migljati: vroč zrak je gomolel okrog peči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
migljánje — a s (ȃ) glagolnik od migljati: migljanje luči v daljavi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plamíkati — am nedov. (ȋ) knjiž. utripati, migljati: sveča plamika na oknu / zvezde plamikajo na nebu plamikajóč a e: plamikajoča svetloba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svepetáti — ám in éčem nedov. (á ȃ, ẹ) star. migotati, migljati: v daljavi je svepetala drobna lučka / zvezde svepetajo na nebu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trepetáti — ám tudi éčem nedov. (á ȃ, ẹ) 1. tresti se od vznemirjenja ali mraza: otrok se je stiskal k materi in trepetal; trepetati po vsem telesu; trepetati v grozi / roke so ji trepetale; ustnice so ji trepetale od zadrževanega joka / ekspr. letalo s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trepetlíkati — am nedov. (ȋ) ekspr. migljati, migetati: lističi trepetlikajo v vetru … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamigljáti — ám dov. (á ȃ) 1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja: plamen petrolejke je zamigljal 2. ekspr. začeti migljati: na nebu so zamigljale zvezde; pren. na obrazu ji je zamigljal prezirljiv nasmeh … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias