naslovíti

naslovíti
-ím dov., naslóvil (ȋ í) 1. napisati naslov prejemnika pošiljke: nasloviti pismo; čitljivo, točno nasloviti / pošiljko je naslovil na očeta 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga nakazuje samostalnik, in njegovo usmerjenost: nasloviti besede, zahvalo slavljencu; nasloviti govor, prošnjo, zahtevo na ljudstvo; nanje je naslovil kritiko, da so neodločni / članom društva je odbor naslovil posebno okrožnico je poslal 3. knjiž. dati naslov: avtor pesmi ni naslovil / film so naslovili Lucija ♦ elektr. nasloviti celico s številom, simbolom označiti mesto pomnilne celice v pomnilniku (elektronskega) računalnika 4. knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: naslovil ga je (s) tovariš, s tovarišem naslovljèn -êna -o in naslóvljen -a -o: pravilno naslovljena pošiljka; prošnja, naslovljena na udeležence tekmovanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • nasloviti — naslòviti svrš. <prez. nàslovīm, pril. pr. īvši, prid. trp. nàslovljen> DEFINICIJA 1. (što) dati naslov [nasloviti knjigu] 2. (komu što) uputiti na adresu [nasloviti pismo] ETIMOLOGIJA vidi naslov …   Hrvatski jezični portal

  • naslòviti — svrš. 〈prez. nàslovīm, pril. pr. īvši, prid. trp. nàslovljen〉 1. {{001f}}(što) dati naslov [∼ knjigu] 2. {{001f}}(komu što) uputiti na adresu [∼ pismo] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • adresírati — adresíra|ti (što, komu) dv. 〈prez. adrèsīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(što) uputiti/upućivati pošiljku na određenu adresu, (na)pisati adresu na pošiljku; nasloviti 2. {{001f}}(što komu) pren.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • naslovljivati — naslovljívati nesvrš. <prez. naslòvljujēm, pril. sad. ljujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. nasloviti ETIMOLOGIJA vidi naslov …   Hrvatski jezični portal

  • adresirati — adresírati dv. <prez. adrèsīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (što) uputiti/upućivati pošiljku na određenu adresu, (na)pisati adresu na pošiljku; nasloviti 2. (što komu) pren. namijeniti/namjenjivati,… …   Hrvatski jezični portal

  • intitulacija — intitulácija ž DEFINICIJA pravn. pov. dio uvoda isprave koji sadrži ime njezina sastavljača ETIMOLOGIJA srlat. intitulare: nasloviti …   Hrvatski jezični portal

  • adresírati — am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • apél — a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nazváti — zôvem dov., nazvál (á ó) knjiž. nasloviti, nagovoriti: nazval ga je tovariš / nazvati koga po imenu, z imenom poklicati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • titulírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabiti naslov; ogovoriti, nasloviti: titulirali so ga (s) tovariš profesor titulíran a o: bil je tituliran z doktorjem ∙ knjiž. proslave so se udeležili tudi visoko titulirani možje možje z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”