- našíti
- -šíjem dov., našìl (í ȋ) s šivanjem pritrditi na kaj: našiti aplikacije; našiti trak na obleko / prt je našila s pisanimi nitmi našít -a -o: plašč z velikimi našitimi žepi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
našíti
Look at other dictionaries:
našiti — nàšiti svrš. <prez. nȁšijēm, pril. pr. īvši, prid. trp. našìven> DEFINICIJA v. prišiti ETIMOLOGIJA na + v. šiti … Hrvatski jezični portal
našivati — našívati nesvrš. <prez. nàšīvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. našiti ETIMOLOGIJA vidi našiti … Hrvatski jezični portal
našivak — nášivak m <G īvka, N mn īvci> DEFINICIJA ukrasna traka oko izreza odjeće ili uz rubove za kopčanje ETIMOLOGIJA vidi našiti … Hrvatski jezični portal
prišiti — prìšiti (što) svrš. <prez. prȉšijēm, pril. pr. īvši, prid. trp. prišìven> DEFINICIJA 1. pričvrstiti, spojiti šivanjem manji dio na veći ili pripadajući na cjelinu [prišiti dugme; prišiti zakrpu]; našiti 2. pren. a. dati, nadjenuti komu… … Hrvatski jezični portal
aplicírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aplikácija — e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
galonírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. našiti okrasne trakove: galonirati klobuk galoníran a o: galonirana uniforma / galonirani vratarji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izdáten — tna o prid., izdátnejši (á ā) 1. ki nasiti za dalj časa: žganci so izdatna jed; krmiti z najizdatnejšo hrano 2. ekspr. velik, močen: izdatna podpora, pomoč / potreben bi bil izdaten dež / publ. nastopajoče so nagradili z izdatnim aplavzom izdátno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láčen — čna o prid. (á ȃ) 1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok; biti lačen; lačna živina; premraženi in lačni so čakali jutra; lačen in žejen; zelo lačen; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasíten — tna o prid. (í ȋ) ki že v manjši količini nasiti: nasitna jed / kosilo je bilo nasitno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
