- narámnik
- -a m (ȃ) 1. knjiž. epoleta: uniforma z generalskimi naramniki 2. redko krušnjak: na hrbtu je nosil naramnik 3. trak iz usnja za čez ramo: pionirji v prometni službi imajo bel pas in naramnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
narámnik
Look at other dictionaries:
omofor — omòfōr m <G omofóra> DEFINICIJA pravosl. dio odežde pravoslavnih svećenika koji se prebacuje preko ramena; naramnik ETIMOLOGIJA srgrč. ōmophóri (on) ≃ grč. ṓmos: rame + for … Hrvatski jezični portal
oprtáč — a m (á) žarg., voj. trak iz usnja za čez ramo; naramnik: vojak je odložil pas in oprtač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
