napodíti

napodíti
-ím dov., napódil (ȋ í) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: napodili so ga iz vasi; če še enkrat pride, ga bomo napodili / napoditi z brco, palico b) da kdo kam gre, pride: otroke je napodil domov / slabš. napodila ga je po kruh poslala 2. z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik: napoditi v beg; konja je napodil v galop ● ekspr. napodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; žarg., šol. napoditi učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • nadrevíti — ím dov., nadrêvi in nadrévi; nadrévil (ȋ í) star. napoditi, nagnati: vsakega smo nadrevili, ki se je približal hiši / hlapca je kar kmalu nadrevil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pognáti — žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • potírati — 1 am nedov. (ȋ ȋ) knjiž. delati koga potrtega: to ga žalosti in potira potirajóč a e: potirajoč učinek 2 am dov. (ȋ) zastar. nagnati, napoditi: oče ga je potiral od doma …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • slúžba — e ž (ȗ) 1. delo na podlagi delovnega razmerja: dobiti, imeti, iskati, izgubiti, odpovedati službo; biti brez službe; odpustiti, ekspr. napoditi koga iz službe; biti ob službo; sprejeti koga v službo / priložnostna, stalna, začasna služba / pisar …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • smradljívec — vca m (ȋ) ekspr. kdor povzroča smrad: napoditi smradljivce iz sobe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zadrvíti — ím dov., zadŕvil (ȋ í) star. napoditi, nagnati: zadrvil jih je iz pisarne / usoda ga je zadrvila v svet …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zagnáti — žênem dov., stil. zaženó (á é) 1. spraviti kaj v delovanje, tek: zagnati motor, stroj / zagnati kolovrat 2. z veliko silo, navadno ročno, povzročiti, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: zagnati bombo, kamen; zagnati komu krepelce pod noge /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zakòp — ópa m (ȍ ọ) 1. glagolnik od zakopati: zakop poginule živine 2. nekdaj v zemljo izkopan in od vrha zasut prostor za zaščito vojakov pred sovražnikom: delati zakope; vhod v zakop; posadka v zakopu / napoditi nasprotnika v zakope zemljanke 3. vrtn …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”