nadrevíti — ím dov., nadrêvi in nadrévi; nadrévil (ȋ í) star. napoditi, nagnati: vsakega smo nadrevili, ki se je približal hiši / hlapca je kar kmalu nadrevil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pognáti — žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potírati — 1 am nedov. (ȋ ȋ) knjiž. delati koga potrtega: to ga žalosti in potira potirajóč a e: potirajoč učinek 2 am dov. (ȋ) zastar. nagnati, napoditi: oče ga je potiral od doma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slúžba — e ž (ȗ) 1. delo na podlagi delovnega razmerja: dobiti, imeti, iskati, izgubiti, odpovedati službo; biti brez službe; odpustiti, ekspr. napoditi koga iz službe; biti ob službo; sprejeti koga v službo / priložnostna, stalna, začasna služba / pisar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smradljívec — vca m (ȋ) ekspr. kdor povzroča smrad: napoditi smradljivce iz sobe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadrvíti — ím dov., zadŕvil (ȋ í) star. napoditi, nagnati: zadrvil jih je iz pisarne / usoda ga je zadrvila v svet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagnáti — žênem dov., stil. zaženó (á é) 1. spraviti kaj v delovanje, tek: zagnati motor, stroj / zagnati kolovrat 2. z veliko silo, navadno ročno, povzročiti, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: zagnati bombo, kamen; zagnati komu krepelce pod noge /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakòp — ópa m (ȍ ọ) 1. glagolnik od zakopati: zakop poginule živine 2. nekdaj v zemljo izkopan in od vrha zasut prostor za zaščito vojakov pred sovražnikom: delati zakope; vhod v zakop; posadka v zakopu / napoditi nasprotnika v zakope zemljanke 3. vrtn … Slovar slovenskega knjižnega jezika