- naplačník
- -a m (í) kdor da naplačilo: seznam naplačnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
abonènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov ♦ gled. abonent reda B … Slovar slovenskega knjižnega jezika