- naplačílo
- -a s (í) znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena: dati, dobiti naplačilo; naplačilo za hišo / vplačati določen znesek kot naplačilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
akontácija — e ž (á) znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska; naplačilo, predujem: dati, dobiti akontacijo na plačo; izplačevanje akontacije / danes sem plačal prvo akontacijo za davke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naplačník — a m (í) kdor da naplačilo: seznam naplačnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napréjščina — e ž (ẹ̄) zastar. predujem, naplačilo: dati, dobiti naprejščino / naprejščina na plačo … Slovar slovenskega knjižnega jezika