- bípiramída
- -e ž (ȋ-ȋ) geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
heksagonálen — lna o prid. (ȃ) geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika